Organizatorji gorskih tekov in nekateri gorski tekači, kot je 29. novembra 2000 v vlogi za medijsko sponzorstvo gorskih tekov, naslovljeni na Primorske novice, zapisal pobudnik in prvi koordinator primorskega pokala gorskih tekov, Sežančan Dušan Pavlica, so se tistega leta zbrali in takrat že uveljavljene gorske teke na Primorskem povezali v pokalno tekmovanje. Za točkovanje Primorskega pokala v gorskih tekih, kot je bilo prvo poimenovanje pokala, so šteli 3. kronometrski gorski tek na Prdelo (Kobarid), 7. gorski tek iz Podbrda na Črno prst, 3. gorski tek na Kojco, 3. gorski tek na Nanos in 20. tek
pod Krn (Drežnica). 25. novembra 2000 so opravili zadnjo tekmo in prvič razglasili najboljše članske tekmovalce. V prvi sezoni so na petih tekmah zabeležili nekaj več kot 300 tekačev. Že nekaj dni kasneje so na Primorske novice naslovili vlogo za medijsko sponzorstvo, po vzoru primorskih pokalnih ravninskih tekov, ki so se s Primorskimi novicami za medijsko sponzorstvo dogovorili leto pred tem. Z urednikom Sobote, sobotne izdaje Primorskih novic, Venčeslavom Japljem, ki je leto prej dal pobudo za sodelovanje z
ravninskimi teki, je prišlo do dogovora o sodelovanju tudi z gorskimi teki. Učinek časopisne promocije v drugi sezoni primorskih gorskih tekov je bil podoben kot pri ravninskih tekih, v času, ko je bila Slovenija še tekaško nerazvita, se je število udeležencev tekov na Primorskem začelo skokovito povečevati, prav tako pa je raslo tudi število organizacijskih ekip, ki so razvoj svojih gorskih tekov videle v primorskem gorskotekaškem pokalu. Primorska je s svojima pokaloma orala ledino med Slovenci in že na samem začetku so na teke prihajali tudi tekači iz drugih koncev Slovenije, z leti pa vse pogosteje tudi Italijani, Hrvati in drugi tekači iz tujine. Podrobnejših podatkov o tem, iz katerih držav vse so prihajali, ni, verjetno pa gre za nekaj deset držav in večino kontinentov. Podjetni in srčni primorski in sosedski gorenjski organizatorji so kmalu zelo dobro obvladali tekaško logistiko in na naših tekmovališčih so se začeli odvijati tudi tekaški dogodki najvišjega svetovnega ranga.

Prvo leto svojega življenja (2000) se je gorskotekaški pokal imenoval Primorski pokal v gorskih tekih, leta 2001 se je preimenoval v Primorski gorski teki za pokale Sobote, nekaj let pozneje, z začetkom dnevnega izdajanja Primorskih novic, je bilo ime spremenjeno v Primorski gorski teki za pokala Primorskih novic, leta 2011 pa je vodstvo pokal preimenovalo v Primorske gorske teke. To ime se je hitro prijelo in vztraja tudi še v novih časih, ko PGT ob gorskih tekih enakopravno vključuje trejle.


V letih 2002-2006 je koordinacijo od Pavlice prevzela ekipa iz Kojce pod vodstvom Toneta Goloba (še tudi kasneje je Golob podpiral PGT, takrat v vlogi sponzorja), med leti 2007 in 2024 pa je sledilo najdaljše in najplodnejše obdobje PGT pod taktirko Klavdija Čendaka iz Podgorja (in nekaj kasneje Ajdovca Iva Keteja, ki je v Čendakovi ekipi prevzel poglavitna tehnična opravila). V tem času se je število tekov in tekačev močno povečalo in pokal je dobil nove vsebine. V letu 2025 sta koordinacijo prevzela Koprčan Venčeslav Japelj in Dominik Kobol iz Vrtovina. Pokal sta nadgradila in posodobila, med drugim so bili uvedeni štirje podpokali po tekaških specialnostih (gorski tek gor, gorski tek gor-dol, vertikali, trejli), večjo pozornost so začeli namenjati otroškim tekom (ob sponzorski podpori ajdovskega Incoma), pri odraslih tekačih pa trejlom. Te poteze, sledeče sodobnim tekaškim trendom, so v pokal vnesle dodatni zagon in rast števila tekačev za 49 odstotkov (leta 2025 je bilo na 21 tekih zabeleženih 2505 nastopov).

V letu 2026 je koordinacijo pokala v celoti prevzel Dominik Kobol, ob prenehanju sodelovanje dveh tekov so se v PGT vključili štirje novi, trije trejli in en vertikal, ponudba PGT je dosegla rekordnih 23 tekov.
Vsi – geografsko gledano – ne sodijo na Primorsko in ne v Slovenijo, preseganje meja in enotnost v različnosti pa se še dodatno utrjujeta kot del usmeritev PGT. V letu 2026 sta na seznamu tekov tudi gorski
tek na Črno prst, zgodovinsko prvi slovenski gorski tek, in tek na Nanos, ki v PGT vztrajata od samega začetka. Klobuk dol!

Prvi gorski tek v Sloveniji (1970) Podbrdo-Črna prst v spomin na Ivana Anderleta je eden od dveh tekov, ki v PGT sodelujejo že od samega začetka pokala leta 2000. Ob graparskem je starosta PGT še tek na Nanos. Posnetek starta je nastal leta 2010.

Kot je 27. marca 2001 zapisal pobudnik za oblikovanje gorskotekaškega pokala Dušan Pavlica, imajo tudi mladi s primorskega konca lepe možnosti, da se izkažejo v slovenskem prostoru. Primorski gorski teki so bili od svojega začetka podlaga za rast perspektivnih in tudi v svetovnem merilu uspešnih tekačev (na
svetovnih prvenstvih v gorskem teku se seznam vrhunsko uspešnih tekmovalcev začenja z Veroniko Koren, Mitjo Kosoveljem, Matejo Kosovelj in Lucijo Krkoč, katere dolga šampionska kariera nas tudi po
več kot 25 letih še vedno razveseljuje z vrhunskimi dosežki. Ob teh in še drugih proslavljenih imenih po stopinjah tekmovalcev v PGT z največ zmagami, Simonu Aliču in Mihaeli Tušar z 91 oziroma 58 zmagami, priborjenimi do konca 2025, stopajo mlajši, brez katerih si državne reprezentance v gorskih tekih in trejlih ne moremo predstavljati. Prav tako pa tudi organizatorji tekov v pokalu PGT predstavljajo temelj za večino tekmovanj na državni ravni. Seveda gre tudi pri gorskih tekih in trejlih za tekmovanje, tako kot v vseh drugih športnih panogah, v ospredju pa vendarle od začetka ostaja rekreativni motiv. Udeleženci PGT prihajajo na tekme zato, ker je taka oblika dejavnosti zanimiva, zabavna in ker prinaša veliko zadovoljstvo. S tem, ko premagujejo napore in se vsakodnevno utrjujejo, koristijo predvsem sami sebi in delajo korake v bolj zdravo in polno življenje, je pred četrt stoletja zapisal Dušan Pavlica. To je srž dogajanja v PGT in odgovor na vprašanje, zakaj je ta primorski tekaški pokal tudi po dobrega četrt stoletja življenja še vedno tako živahen in privlačen.

Na colskem teku je leta 2017 nastopil tudi Japonec Fudžio Mijači, pogost udeleženec slovenskih tekov in ljubitelj naše dežele. Temperatura okrog ničle ga ni ovirala, ko je poziral z državno zastavo.

Pripravil VJ 5. januarja 2026

Foto (Ljudstvo tekačev)